Kaj natančno pomeni svež zrak?

Tak zrak potrebujemo, da lahko živimo zdravo. Brez njega se ne počutimo dobro in lahko celo zbolimo. Svež zrak je torej za nas neizogiben. Veliko ljudi samodejno povezuje svež zrak s posebnimi in individualnimi stvarmi: nekdo ima rad vonj po sveže pokošeni travi, drugi vonj svežega morskega zraka. Na podeželju je svež zrak povezan tudi z naravnimi vonjavami okolice. Vsak ima svoje predstave o svežem zraku. Če globoko in zavestno vdihnete, lahko opazite razliko med »običajnim zrakom v prostoru« in »svežim zrakom«. Toda kaj natančno ustvarja to razliko? Je to samo vonj ali igrajo vlogo tudi druge stvari? Najprej začnimo z vonjem zraka: ljudje smo sposobni samodejno prepoznati, ali zrak diši dobro ali slabo. Ta sposobnost razlikovanja dobrih vonjav od slabih je olajšala preživetje ljudi. Podobno je z okusom. Grenko je na primer avtomatično povezano s strupenim in tako preprečuje uživanje smrtonosne hrane. Poleg tega smo sposobni določati vonjave. Na primer lahko razlikujemo vonj kleti od vonja garaže ali delavnice.

Vlažnost prav tako vpliva na naš čut za vonj, tako pozitivno kot negativno. Pri izjemno nizkih ravneh vlažnosti se sluznice nosu in grla izsušijo, kar poslabša čut za vonj. Če ste dlje časa izpostavljeni suhemu zraku, se sluznica tudi nekoliko spremeni in prekrije s tankim slojem sluzi, da se zaščiti pred izsušitvijo. To »zaščito« sluznice lahko primerjamo s prehladom in dodatno poslabša čut za vonj.

Izjemno visoka vlažnost lahko prav tako vpliva na čut za vonj. Pri približno 6570 % relativne vlažnosti imate občutek, da vse zaznavate nekoliko »zatohlo«. Dejansko lahko torej vonjate in razlikujete med svežim in zatohlim zrakom.

Kaj točno je udobje?

Udobje je splošen izraz, ki pomeni, da se počutimo dobro. Nasprotno pa govorimo o nelagodju, ko eden ali več dejavnikov skupaj ne ustreza ali nam preprosto niso všeč.

Te dejavnike bomo podrobneje obravnavali v nadaljevanju. Kot smo že opisali, pogosto lahko neposredno »zaznamo«, ko je vlažnost previsoka ali prenizka. Vendar pa igrajo vlogo tudi drugi čuti: previsoka vlažnost običajno hitro poskrbi za potenje ali pa naša oblačila in tkanine, kot so zavese itd., občutimo kot spolzke ali vlažne. Nelagodje lahko celo sega tako daleč, da povzroči suho in razpokano kožo ali občutek, da je težko dihati. Previsoka vlažnost lahko povzroči tudi hitrejše okužbe z virusi in bakterijami. Pri zelo nizki vlažnosti pa se hitro poškoduje sluznica dihal. Bolezni imajo zato lažjo pot.

Pomemben dejavnik udobja je tudi temperatura. Če je prenizka, nam je hladno, če je previsoka, nam je prevroče. Vendar je odvisno od našega spola in naše osebne temperature udobja, kako zaznavamo temperaturo - kot pretoplo ali prehladno. Na primer moški imajo več mišične mase kot ženske. Mišice pa proizvajajo toploto tudi takrat, ko se ne premikate, kar pomeni, da moških ne zazebe tako hitro kot žensk. Če zdaj dodamo osebno dojemanje, lahko to privede do popolnoma različnih občutkov udobja.

Gibanje zraka je še en dejavnik, ki ga pogosto ne upoštevamo ali upoštevamo nezadostno. Običajno govorimo o prepihu kot dejavniku, ki povzroča neudobje. Vsak pozna občutek mraza in občutek, da je nekje v hiši odprto okno. Vendar pa pogosto že majhna gibanja zraka, na primer pred zaprtim oknom, zadostujejo, da se pojavi ta občutek.

Na podlagi teh dejavnikov je bil razvit diagram udobja z različnimi preskušanci. Za to so bile kombinirane različne temperature, različne ravni vlažnosti in različne stopnje prepiha. Če se je več kot 20 % vseh udeležencev počutilo nelagodno, je bil diagram ustrezno prilagojen. S tem se je strinjalo 80 % vseh anketiranih ljudi. Drugih 20 % pa se jih ni, kar kaže, da se vsi ne morejo vedno počutiti udobno v enakih pogojih. Vendar pa to pomeni tudi, da se 20 % vseh ljudi v povprečju še vedno počuti nelagodno na nekem mestu, čeprav so izpolnjeni kriteriji za udobje (včasih imenovani tudi samo kriterij udobja).

Ta diagram je treba razumeti tako, da se vedno počutimo udobno samo v prisotnosti zračne vlage in določene temperature, ko se presečišče obeh vrednosti nahaja v modrem območju, torej v območju udobja. Oranžno območje je že nekoliko slabše in ni priporočljivo biti pod temi pogoji. Če je presečišče izven označenih območij, nam skoraj zagotovo ne bo udobno.

Če dodamo prepih (rdeča črta), se bomo še hitreje počutili nelagodno. Bolj kot je hladno in nižja kot je vlažnost, hitreje se bomo že zaradi majhnega gibanja zraka počutili nelagodno. Območje nad rdečo črto (tudi prejšnje območje udobja) postane enako nelagodno.

Na koncu je treba upoštevati še en pomemben dejavnik: ljudje smo bitja navade in hitro najdemo stvari, ki smo jih naredili že velikokrat prej ali ki jih poznamo iz preteklosti. Na primer svež zrak v hiši povezujemo z določenimi naučenimi značilnostmi.

Za večino ljudi je svež zrak hladen, ker običajno nismo bili izpostavljeni napravam za rekuperacijo toplote ali predogrevanemu zraku kot otroci ali med odraščanjem. Namesto tega se je odprlo okno ali vrata in zrak je pritekel v hišo. Običajno je bil ta zrak hladen, bodisi zato, ker je bilo zunaj hladneje kot znotraj, bodisi zato, ker se je zdelo, da je zrak od zunaj manj obogaten z vlago. Kar je morda še pomembneje, je dejstvo, da je svež zrak vedno prihajal s smeri okna ali vrat. Svež zrak torej avtomatično povezujemo z oknom ali vrati ali pa vsaj s smerjo, iz katere prihaja zrak.

Naprave za prezračevanje lahko svežemu zraku povsem spremenijo lastnosti. Svež zrak ni več nujno hladen, včasih je celo vlažen in prihaja iz popolnoma druge smeri, kot bi naše telo pričakovalo. Tako se lahko zgodi, da dobimo svež zrak od zunaj, vendar ga ne zaznavamo kot svežega in ga zato ne moremo prepoznati. Kaj točno to pomeni in zakaj sodobne naprave za prezračevanje pogosto v praksi ne prinesejo koristi, kot so izračunane, je opisano v drugem prispevku.

Povzetek:

Svež zrak je nekaj, kar (običajno) povezujemo s pozitivnimi lastnostmi. Začenši z »dobrim« vonjem do nizke vlažnosti in (prijetne) hladnosti. Običajno opazimo, ko zraka zmanjka in ga spet potrebujemo. Morebitne negativne lastnosti, kot so pelod in podobno, za zdaj pustimo ob strani. Svež zrak je pomemben za vse nas, saj deloma odgovarja za naše počutje in zdravje. Pomemben pa je tudi za ohranjanje vrednosti naših hiš in stanovanj. O tej temi več sledi v drugem prispevku.