Različne vrste zraka v skladu s standardom DIN EN 12792
V tehnologiji gradnje razlikujemo med različnimi vrstami zraka glede na mesto uporabe in naravo zraka. Te so določene v standardu DIN EN 12792 za prezračevanje stanovanj in standardu DIN EN 13779 za nestanovanjske stavbe. Naslednji prispevek pojasnjuje, katere vrste zraka obstajajo in kako se razlikujejo.
Pregled različnih vrst zraka
Tehnični sistemi za nadzorovano prezračevanje bivalnih prostorov zagotavljajo stalno izmenjavo zraka in s tem zdravo notranje okolje. Tu ima razlika med različnimi vrstami zraka ključno vlogo. Vsaka od njih opravlja svojo nalogo - od vnosa do izpuha.
Zunanji zrak
Zunanji zrak se nanaša na zrak, ki vstopi v prezračevalne sisteme skozi dovodne odprtine. Njegova kakovost je odvisna predvsem od lokacije stavbe. Da preprečimo vstop prahu od zunaj v notranjost, se po vnosu filtrira. Za alergike so po želji na voljo posebni pelodni filtri.
Dovodni zrak
Odvisno od vremenskih razmer se čist zrak, ki ga potegnemo, ogreva, hladi, vlaži ali osuši in dovaja v posamezne prostore stavbe. To imenujemo dovodni zrak. V standardu DIN EN 12792 ima zeleno, rdečo, modro ali vijolično, odvisno od načina obdelave; v standardu DIN EN 167982-3 ima modro barvo. Dovodni zrak se lahko pridobi ne le iz zunanjega zraka, ampak tudi iz sekundarnega in mešanega zraka.
Recirkulirani zrak
Recirkulirani zrak je rabljen zrak, ki se dovaja v prostor iz drugih prostorov. Pred tem se obravnava s pomočjo različnih postopkov.
Ker gre za ponovno uporabljen zrak, lahko recirkulirani zrak prispeva k širjenju patogenov, vonjav in drugih neželenih snovi. Zato se ta postopek zdaj redko uporablja v bivalnih in delovnih prostorih. Kljub temu ima recirkulirani zrak velik pomen v industriji. Tukaj se uporablja predvsem na področjih, kjer škodljive snovi ne smejo uhajati ven.
Sekundarni zrak
Sekundarni zrak je podoben recirkuliranemu zraku. Edina razlika je, da se vnese v isti prostor, iz katerega je bil prej odstranjen. Tudi tukaj lahko pride vmes do več postopkov obdelave - na primer hlajenja. Sekundarni zrak se na primer pogosto uporablja v recirkulacijskih napah v kuhinjah. Tako se lahko delci filtrirajo iz zraka, preden se ta vrne nazaj v prostor.
Mešani zrak
Če se zunanji zrak zmeša z rekirculiranim zrakom iz stavbe v prezračevalnem sistemu, govorimo o mešanem zraku, ki ga lahko dovajamo v prostor kot dovodni zrak. Mešani zrak lahko ponovno uporablja vlago in toploto iz izpušnega zraka. Hkrati prihaja neizkoriščen zrak od zunaj v prostor. Ker je ta postopek povezan s higienskimi pomanjkljivostmi, kot pri uporabi recirkuliranega zraka, se danes redko uporablja.
Odvodni zrak
Rabljen zrak, ki se odvaja iz prostora, imenujemo odvodni zrak. V bivalnih prostorih običajno vsebuje visoko vsebnost vlage in ogljikovega dioksida. Poleg tega so pogosto prisotne tudi vonjave in druge nečistoče. Vsebovano toploto običajno odvzemajo prek toplotnega izmenjevalnika in jo nato prenesejo na svež dovodni zrak.
Izhodni zrak
Odvodni zrak je zrak, ki ga vodimo iz prezračevalnega sistema v zunanji zrak. Običajno se izpušča skozi odprtine v zunanji steni ali strehi stavbe. Tudi če je predhodno prešel skozi toplotni izmenjevalec, običajno še vedno vsebuje veliko toplote.
Puščajoči zrak
Puščajoči zrak je zrak, ki nekontrolirano izhaja iz prezračevalnega sistema. V praksi ga skoraj ni mogoče popolnoma preprečiti, tudi pri zelo dobri izolaciji. Odločilni dejavnik za obseg uhajajočega zraka je razred tesnosti. Poleg zasnove specifičnih posebnosti lahko tudi napake pri namestitvi in poškodbe prezračevalnega sistema privedejo do puščanja. Ta pogosto spremljajo visoke toplotne izgube in uhajanje škodljivih snovi. Zato bi morali uhajanje zraka preprečevati, kadar koli je to mogoče.
Infiltracija
Infiltracija je vstop zraka skozi puščanja. Ta običajno ležijo v ovoju stavbe ali pri oknih. Ta naravna oblika prezračevanja je nekoč predstavljala osrednji del izmenjave zraka v stavbah. Danes pa so zgradbe tako tesno grajene, da tega skoraj ni mogoče doseči. Zato novogradnje in večja prenova zahtevajo koncept prezračevanja, ki lahko zagotovi zadostno izmenjavo zraka.
Izpuščeni zrak
Nasprotje nekontroliranega vstopa zraka v stavbo imenujemo izpuščanje. Pri tej drugi komponenti naravnega prezračevanja zrak iz stavbe uhaja skozi puščanje. Izpuščanje se pojavi le v majhnem obsegu tudi v novih stavbah. Ta postopek se uporablja še posebej v hlevih in industriji.