Zakaj in kako naj bi potekalo prezračevanje?

Svež zrak je prav tako pomemben kot uravnotežena in zdrava prehrana. Na žalost se to pogosto pozabi. Ko smo zunaj, imamo običajno dovolj svežega zraka (razen morda v mestih z veliko prometa in/ali industrije). Če smo znotraj, na primer med delom, v šoli ali celo doma v stanovanju, pa je svež zrak enako nenadomestljiv. V tem primeru dostop do svežega zraka ni samodejen, zato moramo aktivno nekaj storiti. Malo zraka vedno pride v stanovanje od zunaj - skozi razpoke, razpoke ali takoj, ko odprete zunanja vrata. Toda to je očitno premalo, da bi lahko govorili o »svežem« ali zdravem zraku v stavbi.

Ljudje imamo »vgrajene senzorje«. To pomeni, da ko zrak izčrpamo v prostoru, »vemo«, kdaj moramo odpreti okno. »Opazimo«, ko postane neprijetno. Večinoma pa potem prezračimo preveč, kar pomeni, da okno (ali vrata) preprosto ostane odprto predolgo. Če je zunaj hladno, se porabi energija za ogrevanje. Torej ti senzorji niso resnično »natančni«. Ali pa preprosto pozabimo zapreti ali znova odpreti okno. In prav to je eden od razlogov, zakaj obstaja tehnična podpora. Obstajajo senzorji, ki nas opomnijo, kdaj bi morali prezračevati. Obstajajo pa tudi naprave, ki nas aktivno podpirajo pri prezračevanju in prevzamejo nekaj potrebnega dela. Kasneje bomo izvedeli, kako delujejo ti sistemi in kaj dosežejo. Osnovno je, da se vsak počuti udobno, ne glede na to, kako in s kakšnimi pripomočki prezračuje. V stanovanju ne sme biti preveč hrupa (npr. cestni hrup), ne sme biti »prepihov« in seveda bi moral v hišo priti svež zrak. Vendar je osnovni cilj zmanjšati vlago, ki se ustvarja v stavbi. Seveda obstajajo tudi plini, kot je CO2, ali mehčalci iz pohištva in še veliko drugega, ki jih je treba odstraniti iz doma s prezračevanjem. Vlaga povzroči največjo škodo v in na stavbi ter ima pomemben vpliv na zdravje ljudi, ki tam živijo. Prezračujemo torej, da zmanjšamo vlago, saj lahko s preveč vlage v stavbi pride do plesni ali poškodb gradbenih elementov.